Božič sicer tradicionalno velja za krščanski praznik, ko naj bi praznovali spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, a že več desetletij ni rezerviran le za vernike. Postal je vsesplošni praznik, namenjen druženju, obdarovanju in veselju. Praznovanje božiča naj se po nekaterih zapisih sodeč sploh ne bi začelo z Jezusovim rojstvom – že več stoletij pred tem naj bi se ljudje na evropskih tleh v tem času razveselili zimskega solsticija, ko je hudi del zime pojenjal in so se lahko nadejali daljših dni in toplote, ki jim jo bo naklonilo sonce.
Današnji božični čas je v številnih slovenskih družinah še vedno namenjen pisanju in pošiljanju voščilnic ter okraševanju božičnega drevesca in postavljanju jaslic, pri čemer imajo pomembno vlogo otroci, ki ob pomoči staršev pridno obešajo okraske na drevesce. Dom in smrečico naj bi tradicionalno krasili 24. decembra čez dan, a se večina družin danes tega lepega običaja loti že v začetku decembra. Zvečer se nato cela družina zbere pri božični večerji, številni verniki se ob polnoči odpravijo v cerkev, k polnočni maši. Rajanje se nadaljuje na božični dan, ki ga družina običajno preživi skupaj – bodisi ostanejo doma in si čas krajšajo s petjem ali družabnimi igrami, bodisi se odpravijo na obisk k sorodnikom.
Naši zakladi
