Stoper za vrata, škrat, 40cm
Obvesti me ko bo izdelek na zalogi:
Teža: 2 kg
Slovenska beseda škrat (tudi škratelj, škratec) izvira iz starovisokonemške besede scrato »gozdni demon«, kar je sorodno s staroindijanskim scrat(i). Na Goriškem so ga včasih imenovali kapič (zaradi koničaste kape), v Terski dolini škarifič, Valvasor omenja berkmandeljce (nem. Bergmann = rudar) v idrijskem rudniku, ponekod so mu rekli dimek (zaradi sive barve), drevesni škrat je bil lesnik, na Dolenjskem gugljaj (zaradi guganja na drevesih), hišnemu škratu so nekje rekli gospodarček ali šetek, na Nizozemskem pa so za škrata uporabili besedo kabouter.
Poleg škratov obstajajo tudi škratice. Odrasel možiček tehta 300 gramov, odrasla ženička pa 250-275 gramov. Škratje nosijo koničaste kape, srajce, hlače z naramnicami, usnjen pas, na nogah pa imajo obute polstene škornje, čevlje iz brezove skorje ali lesene coklje. Vsak škrat ima tudi gosto brado, rahlo privihan nos in rdeča lička
Včasih je bil v Evropi in Rusiji škrat splošno priznan član človeške družbe. Vsi ljudje so škrate, bitja mraka in noči, redno videvali, le-ti pa so jih nagrajevali, kaznovali, jim pomagali ali jih ovirali.
Po germanskem izročilu lahko škrate enačimo s palčki. Gre za bitja, ki delajo pod zemljo in pridobivajo kovine. Ker so v starih časih poznali samo sedem kovin, so verjeli, da je tudi palčkov oz. škratov natanko sedem. Vsaka od teh sedmih kovin pa je bila v fiziki povezana z enim od planetov (npr. zlato je bilo povezano s soncem). Po starodavnih verovanjih kroži okoli sonca sedem planetov - še dodaten razlog, da je škratov točno sedem
